V zadnjih desetih letih je bilo izplačanih skoraj 30 milijonov evrov odškodnin za škodo na infrastrukturnih objektih v okviru zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

V zadnjih 10 letih je bilo izplačanih 29,59 milijona EUR odškodnin OCTA za škodo na cestah, cestnih objektih in stavbah. Lani je bilo izplačanih 4,70 milijona EUR odškodnin OCTA za škodo na infrastrukturnih objektih ali njihovo uničenje, s čimer je bil prvič presežen prag plačila 4 milijonov. »Število odločitev zavarovalnic in višina izplačanih odškodnin se iz leta v leto povečujeta, kar je v veliki meri posledica naraščajoče inflacije, pa tudi dejstva, da so številni infrastrukturni objekti opremljeni z video nadzornimi kamerami, ki omogočajo odkrivanje prometnih prekrškov tudi v primerih, ko je krivo vozilo zapustilo kraj nesreče,« pravi Latvijski urad za zavarovalnice motornih vozil (v nadaljevanju – LTAB) Član uprave Juris Stengrevics.

V letu 2025 je skupni znesek odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti za škodo na cestah, cestnih objektih, stavbah ali njihovo uničenje znašal 4,70 milijona EUR. To je skoraj štirikrat več kot v letu 2015, ko je bilo izplačanih 1,20 milijona EUR. Prav tako se sorazmerno z drugimi vrstami odškodnin iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti povečuje število odločb o izplačilu odškodnine v zvezi s škodo na infrastrukturnih objektih – če jih je bilo v letu 2015 3,1 %, jih je v letu 2025 že 5,9 %.

»Povečanje višine odškodnine za škodo na infrastrukturi je v veliki meri posledica dejstva, da so se stroški njene obnove in popravila znatno povečali. Če je pred nekaj leti obnova določenega droga, hišne stene ali prometnega znaka zahtevala relativno manj sredstev, zdaj zaradi inflacije te iste dejavnosti stanejo bistveno več. To se neposredno odraža tudi v višini odškodnine za avtomobilsko škodo,« pojasnjuje J. Stengrevics. Hkrati LTAB opozarja na dejstvo, da se vse več objektov javne infrastrukture opremlja z videonadzornimi kamerami, ki omogočajo prepoznavanje prometnih nesreč in vozil, udeleženih v njih, tudi v primerih, ko je krivec zapustil kraj dogodka. To pomeni, da je izogibanje odgovornosti vse težje. »Vozniki se morajo zavedati posledic svojih dejanj, ki lahko nastanejo, če lastnik poškodovanih infrastrukturnih objektov stopi v stik s policijo in nato z zavarovalnicami, da bi prejel odškodnino za izgube, ki jih je povzročila škoda. V takem primeru bo krivec, če je zapustil kraj dogodka, ne da bi ga prijavil policiji, prejel regresni zahtevek za povrnitev škode,« opozarja J. Stengrevics.