O zeleni karti

Vēsture

Januarja 1949 je bila organizirana ena prvih konferenc evropskih zavarovalniških organizacij z namenom, da se v prihodnosti vzpostavi mednarodni sistem obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti (sistem »zelene karte«). Na tej konferenci je bila izražena potreba po ustanovitvi stalnega odbora, ki bo predstavljal vse nacionalne urade v sistemu zelene karte. V skladu z navedenim je bil ustanovljen Svet biroja. Prvo uradno plenarno zasedanje sveta biroja je bilo novembra 1951. Takrat so svet biroja zastopale: Belgija, Češkoslovaška, Danska, Francija, Grčija, Irska, Velika Britanija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Finska, Švica, pa tudi Švedska. Na zasedanju Sveta birojev so se nacionalni biroji dogovorili o konceptualno pomembnih vprašanjih implementacije sistema »zelene karte« in 1953. januarja 1 je bil sistem »zelene karte« v celoti uveden.

Cilji

• Zagotoviti varstvo lastnikov vozil v tujini v zvezi s škodo, povzročeno tretji osebi v prometni nesreči, ki je nastala po krivdi voznika vozila (v nadaljevanju – TTA).
• Zagotoviti premoženjske interese žrtev RTA v tujini in v državi stalnega prebivališča osebe, ki je utrpela RTA.
• Izognite se potrebi po sklenitvi pogodbe o mejnem zavarovanju voznikov pri prečkanju meja držav, kjer velja sistem obveznega zavarovanja civilne odgovornosti.

Sistem temelji na vzpostavitvi posebne strukturne enote – nacionalnega urada – v vsaki državi sistema zelene karte, ki je odgovorna za obravnavo primerov škode zaradi RTA vozil iz drugih držav v svoji državi in ​​usklajuje odškodnine za škodo, povzročeno z RTA vozil iz svoje države v tujini. Organizacija, ki predstavlja vse nacionalne biroje sistema zelene karte, je Svet birojev.